Zadnja stvar, o kateri
sem imel namen pisati na blogu je politika. Pa vendar v luči
vseslovenskih protestov ne morem mimo tega. Predvsem zato, ker me ob
vsem tem dogajanju navdaja strašen optimizem (običajno se mi o
politiki ne zdi vredno izgubljati besed).
Kaj je torej tako
optimističnega v vsem skupaj? Vsekakor je zelo optimistično to, da
so se ljudje prebudili. Narod, ki je bil vso svojo zgodovino s
kratkimi izjemami pod nadvlado velikih, močnejših, in je svojo
pravo voljo in enotnost pokazal je malokrat, je enoten. Dovolj je. In
ta narod ne pusti, da bi mu to voljo, ta zagon, to enotnost ukradli.
Večkrat se je zgodilo, da so bile ideje zlorabljene. Tako na velikih
študentskih protestih, kjer je skupina posameznikov s podpihovanjem
mladoletnih, aloholiziranih in nasiljem vzela protestom vso
verodostojnost. Tokrat ne. Ko je skupina nasilnežev med protesti v
Kranju začela z razgrajanjem, so jih ostali ustavili. Vse za idejo,
da se njihov glas sliši. Da so na protestih zato, da povedo. Da
povedo, da imajo dovolj pajdaškega kapitalizma, kjer bogatijo elite
s svojimi prijatelji, upokojenki, ki težko privarčuje za hrano in
zdravnika pa se v isti sapi vzame še dodatnih 30€ zaradi
varčevanja v recesiji.
In navdaja me optimizem,
ker tokrat ljudje ne pustijo politikom igranja svojih igric, deljenja
ljudi na leve in desne, politiki na protestih so izžvižgani. Lepo
je videti, ko nekdo odstopi s svojega položaja (npr. predsednika
stranke), ker je sit tega, da jih mora poslušati, ker je izključil
iz stranke nekoga z dokazano zlorabo položaja. Lepo je slišati
policiste, ki pravijo, da razumejo in podpirajo ljudi, po drugi
strani pa se zavedajo, da je njihova služba skrbeti za varnost,
četudi morajo ščitite skorumpirane in pokvarjene. In ko poslušam
ljudi ter opažam, da imajo tisti s skrajnimi levičarskimi
prepričanji dovolj levičarskih politikov in tisti skrajno desni
dovolj desnih, se mi zdi, da je čas za spremembe res blizu. Morda se
politika celo vrne k svoji osnovni ideji in namenu. Ugotoviti, kaj je
dobro za Slovenijo, se dogovorijti in to izpeljejati. Ni tako
presneto težko. Samo zanka okoli grla se mora očitno precej
zategniti, da se to ugotovi.
Sanja se mi ne, kako se
bo vse skupaj razvilo, pa vendar sem po dolgem obdobju malodušja in
cinizma spet optimističen. Ljudje ne rabimo veliko. Svoboda,
enakost, bratstvo je bilo geslo že francoske revolucije, ki je
spremenila Evropo. Če dodamo še pogoje, kjer lahko za pošteno delo
tudi pošteno živiš in ti je omogočeno, da v življenju narediš
iz sebe, kar si želiš, je to vse. Nič več. In morda se bo končno
od politika spet pričakovalo, da dela v dobro ljudi, da dela
pošteno, kot ga pošteno plačujemo in pa seveda, da je načelen in
pošten. Mislim, da ne pričakujemo preveč. Morda se vrne celo
politična romantika izpred dobrih 20 let, ko so vsi imeli isti cilj
in je ta cilj bil dobro Slovenije in Slovencev. Morda bomo celo lahko
šli na volitve s čisto vestjo in se odločili na podlagi programa
strank namesto izbirati manjše zlo. Morda.
Vsekakor upam, da ljudje
ne bodo pustili, da se jim vzame ideje, zaradi katerih so na ulici,
da bodo protesti brez nasilja, da bo nekoč vzdušje spet romantično
in optimistično. Morda celo naš del Balkana postane dežela, kjer
se bo ljudem godilo dobro in bomo lahko ponosni na našo malo
podalpsko državico.
Vse dobro
Ni komentarjev:
Objavite komentar