Sedim v svoji mali sobici oblečen v belo spodnjo majico in zgornji
del moje najnovejše svetleče-modre Bench trenirke, ki sem jo dobil za božično
darilce (hvala Božiček), v ozadju se vrtijo počasni šansoni gospoda Bajage, na
mizi me poleg računalnika gleda na pol prazna steklenica mojega najljubšega
roseja Cotes-de-Provence. Ugotavljam, da so danes potekli točno štirje meseci,
odkar sem zapustil mojo preljubo Slovenijo in začel delati/študirati v
Grenoblu. Morda je trenutek primeren, da napišem kakšno besedo o tem, kaj sedaj
razumem bolje, kako tukaj stvari tečejo, morda celo o tem, kako gledam na sebe,
na Slovenijo in na Slovence v tem trenutku.
Torej, kaj in kakšna je Francija? O tem, da je lepa in da
ljudje znajo uživati v trenutku in malenkostih sem že pisal in od tega niti
malo ne odstopam. Že cel januar (natančneje od 6. januarja dalje) jem skoraj dnevno
La galette des rois, tradicionalno pecivo ob prazniku Epifanie, in upam, da bom
končno dobil figurico skrito v enem kosu okrogle pite, kar bo pomenilo, da bom
po izročilu celo naslednje leto kralj, tisti dan pa bi hodil okoli s papirnato
krono na glavi, ki spada k pecivu. (tradicija je izjemno zanimiva tudi za
otrokeJ
). V kolikor pride galette na mizo v večernem času, se obvezno postreže s
kozarcem lokalnega Cidra.
 |
| La galette des rois |
Morda lahko dodam morda kakšno vrstico na temo 'narediti se francoza' in kot pravijo angleži 'It's all french to me!'. Ljudje tukaj so prijazni, ne glede na to ali govoriš francosko ali ne. Pregovorno namerno nerazumevanje tujcev se mi ne zdi povsem na mestu, saj oni dejansko ne razumejo. Ne le, da izjemno slabo (seveda so izjeme) govorijo tuje jezike, tudi če tujec govori francosko, težko in redko ugotovijo, kaj hoče ta nekdo povedati. Enostavno to izhaja iz tega, da se da isto besedo naglasiti na vsaj tri različne načine in da se jo (z istim naglasom) lahko na tri različne načine tudi prebere, odvisno pač od tega, katera beseda pride za njo in pred njo. Francoska izgovarjava besed kar naenkrat postane hudo hudo komplicirana in francoščina kot jezik izjemno zahtevna, ne glede na to, da so napisane besede in slovnična pravila zelo podobna okoliškim jezikom (zgolj v opombo, francoščina je šesti jezik, s katerim se ukvarjam). Drugi faktor za njihovo nerazumevanje pa je prav gotovo zgodovinski. Nikoli se jim pač ni bilo treba zelo truditi z drugimi jeziki, do prve svetovne vojne (delno tudi kasneje) je bila francoščina prvi jezik tako diplomacije kot tudi književnosti, na kar so Francozi seveda zelo ponosni. Kakorkoli, vseeno je potrebno povedati, da je francoščina dejansko izjemno lep jezik, ki se ga je vsekakor v veliko veselje učiti.
Vedno bolj se mi zdi zanimiv tudi pogled na Slovence in
predvsem na stereotipe o nas. Zanimiv se mi zdi stereotip o pregovorno pridnih,
delavnih in tihih Slovencih. Mislim, da je ključno predvsem vprašanje, kaj pod
tem razumemo. Če bi imel v mislih čas, ki ga preživimo na delavnem mestu, se
vsekakor ne moremo niti približno primerjati s kakšno zahodno-evropsko državo
(upam, da me ne bo kdo, ki v Sloveniji cele dneve preživi v službi, stresel iz
hlač). V Franciji se dela vsaj do šeste ure zvečer, velikokrat celo še dlje
(govorim v povprečju), podobne izkušnje sem dobil v Nemčiji, severno od tu se
verjetno dela še precej več. Vemo, kakšen je delavnik v Sloveniji. Nekaj doda
tudi miselnost, ki se je v prejšnjem sistemu dodobra zakoreninila in pravi 'do
dveh/treh sem v službi, potem grem pa lahko domov kaj narediti' in delo enači s
tistim, kar se naredi doma, okoli hiše. Mislim, da se ne zmotim, če rečem, da
smo glede tega dejansko kar pridni.
Naša pregovorna pridnost in marljivost izhaja po mojem
mnenju tudi iz tega, da smo se vedno primerjali z drugimi republikami v bivši
državi, ki v splošnem pri Slovencih in primerjavah nimajo prav pozitivnega
prizvoka. Morda ne povsem pošteno. Moje mnenje je, da smo drugim 'balkancem'
bistveno bolj podobni, kot si želimo priznati. Mislim tudi, da smo na to lahko
celo zelo ponosni. Morda je to zgolj moje mnenje, ampak kombinacija tistega
melanholično slovanskega v nas in tistega živega brezkompromisnega balkanskega
s kančkom germanske natančnosti, to je tisto, kar smo. In priznam, da sem ta
del sebe začel opazovati in ceniti šele sedaj, ko sem daleč stran od vsega
tega. In ponosen sem na to. Kot pravi moj dragi prijatelj: »V vsakem je mal
bosanca«. Mislim celo, da je to tisto, kar drugi na nas vidijo. Jasno, če
govorimo o znanosti ali poslu je važno, kaj se na koncu pokaže in kako dober
si, po drugi strani pa tudi še nisem naletel na nikogar, ki ne bi bil navdušen
nad balkansko gostoljubnostjo in odprtostjo (in Slovence štejem med balkance). Vse
te zgoraj naštete stvari so v življenju še kako pomembne. To so navsezadnje
ključni faktorji medčloveških odnosov in ti odnosi so osnova za življenje v
okolju, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo.
Kaj sem torej dobil v štirih mesecih in kaj razumem bolje?
Vsekakor bolje razumem, kdo sem in od kje prihajam. Z vsemi plusi in minusi, ki
jih to prinese s seboj. V polni meri to tudi sprejemam. Druga in ključna stvar
teh parih mesecev pa je vsekakor sama izkušnja življenja stran od vsega
udobnega. Baje se pravo življenje začne, ko prestopiš mejo udobnega. Tu mislim
predvsem živeti brez prijateljev, družine, poznanega sistema in jezika, skratka
živeti sam, pri tem pa se naučiti premagovati najrazličnejša čustva, se pri
vsem tem opazovati, na koncu vleči lekcijo za lekcijo in pri vsem skupaj še
uživati. Mislim, da mi kot 'gastarbajterju' v šumeči trenirki ne gre slabo.
Če je en sam občutek, ki bi ga moral izpostaviti, je to vsekakor
občutek biti neskončno živ. Vsekakor občutek, od katerega postaneš odvisen in
te žene, da iz sebe potegneš tisto najbolje, ki je redko tisto najbolj udobno.
Ker veš, da je to edino, kar ti ostane, veš, da pri nekaterih odločitvah pač
nimaš izbire. Če že pišem o sebi, je prav, da povem tudi, da sem izredno
vesel, da vas blog zanima. Vesel sem vsakega vašega odziva, tudi jaz z veseljem
poslušam, kaj se dogaja z vami, dragi moji. Se slišimo, morda celo vidimo
kmalu, do takrat pa vse dobro in lep pozdrav iz Grenobla.
Uroš
 |
| Grenoble ponoči |
